TERAPIJA IN SVETOVANJE

KOMU JE NAMENJENA?

Odločiti se za terapijo pomeni priznati si, da potrebujem oporo in da sem v stiski. Moja stiska je lahko tako velika, da resno ogroža mojo delazmožnost, mojo družinsko/partnersko/službeno vlogo ali pa moje telesno oz. duševno zdravje. Ravno tako je obisk psihoterapevta primeren takrat, ko v negotovosti potrebujem nekoga, ki bo zdržal ob meni in mi pomagal, da najdem v sebi več moči in trdnosti, več samozaupanja za soočanje s trenutno življenjsko preizkušnjo. Lahko imam potrebo po tem, da mi drugi s strokovnega vidika prikaže situacijo, v kateri sem se znašel. Ali pa se odločim za terapijo takrat, ko v sebi začutim potencial, ki si ga ne upam in ne znam izraziti, pa bi želel, da nekdo verjame vame in me spodbudi.

Razlogov za obisk terapije je več. Ravno tako je psihoterapevtskih pristopov več.

IZ ČESA IZHAJAMO?

Relacijska družinska terapija predpostavlja, da je posameznik tudi v odrasli dobi pod močnim vplivom svojih zgodnjih izkušenj, predvsem izkušenj iz svoje primarne družine (torej družine, kjer je bil sam otrok, odvisen od svojih staršev). Takratni način vstopanja odraslih v naš otroški svet, čustveno vzdušje, v katerem smo odraščali, za nas pomembni pretekli dogodki in druge vsebine, ki nam s spominom niti niso nujno dostopne, so oblikovale vzorec našega čustvovanja, razmišljanja ter vedenja. V otroštvu in mladosti smo sledili vplivom odraslih predvsem zato, da smo ohranjali odnos z njimi, brez katerega bi kot nemočni otroci v čustvenem smislu težko preživeli. Vendar pa ponotranjene naučene vzorce medosebnih odnosov tudi v odraslosti nehote vnašamo v odnose z drugimi zato, ker želimo pripadati skupini, želimo biti ljubljeni in spoštovani, ... V kolikor naši zgodnji odnosi niso bili ljubeči, če naše otroške potrebe s strani odraslih niso bile slišane, če so bili odrasli, ki so za nas skrbeli, nepredvidljivi, pogosto odsotni, grobi,… so naše zgodnje izkušnje pogosto polne bolečine, občutkov zavrženosti, neslišanosti. In čeprav imamo občutek, da si kot odrasli zelo prizadevamo zgraditi ljubeče, sočutne in spoštljive medosebne odnose, se nam boleče izkušnje nehote ponavljajo, saj bolečino, ki jo nosimo v sebi in si je ne pustimo začutiti, pogosto prepoznamo v drugem. Tako se vedno znova znajdemo v odnosih, kjer podoživljamo podobna občutja, ki smo jih doživljali kot otroci. Le-ta so lahko prijetna in ljubeča ali pa smo v njih vedno znova ranjeni, ponižani in osramočeni.

Boleče vsebine se nam lahko kažejo v odnosih znotraj določenega sistema (družine, razreda, skupnosti), znotraj medosebnega odnosa (med partnerjema, med staršem in otrokom ...) ali pa znotraj posameznika (kot boleči spomini, ponavljajoče se sanje, tudi telesna bolečine, ki imajo psihološko ozadje ...). Temu prilagojen je terapevtski proces.

CILJI TERAPIJE:

POTEK TERAPIJE:

V uvodnem razgovoru boste podrobneje spoznali naš način dela, dobili odgovore na vaša osnovna vprašanja ter preverili vašo motivacijo za spremembo, za katero se boste potem med terapevtskim procesom potrudili.

Seznanjeni boste z načinom dela v skladu s Kodeksom etike zakonskih in družinskih terapevtov.

Terapevtski cikel traja praviloma 3 mesece (12 srečanj) po 60 minut. Glede na potrebe klienta/ov se lahko skrajša oz. podaljša.

Cena posameznega srečanja je 60 eur.

V primeru krajših vprašanj se lahko odločite tudi zgolj za enkraten svetovalni razgovor.

Cena svetovalnega razgovora je 60 eur.